Koliko let smo pekli na starem žaru in neprestano sem možu govorila, da bi imela nov žar, vendar ni hotel niti slišati, da bi si privoščili novega. Moj mož je vedno rekel, da je stari žar še dober in da itak on vedno peče in ko bo videl, da mu ni več dober, bo povedal.

Tako se nisem več pogovarjala o tem, dokler nisva bila povabljena na eno večerjo, ker je njegov prijatelj kupil nov žar in ga je hotel preizkusiti. Ko sem že slišala, zakaj greva, sem si po tihem želela, da bi bil res noro dober žar in da bi navdušil tudi mojega moža. 

Prišla sva malo pozno, tako da je prijatelj že eno rundo spekel. Meso je bilo res dobro in okusno. Videlo se je, da mora to biti res dober žar in seveda je bil. Takšnega še jaz videla nisem, kajti bil je res moderen in prav lepo se je podal v njegovo zunanjo kuhinjo. Tudi pri nas smo imeli zunanjo kuhinjo in zato, sem pogledala moža, da vidim, če ga je žar kaj zamika. 

Seveda ga je, po očeh sem videla, da ga je!

Prav vesela sem bila, ker sem vedela, da se bo sedaj pozanimal in da bo tudi on končno kupil novi žar, ker ga je ta navdušil. Že ko sva se vozila v avtu, mi je neprestano govoril, kako pa je ta žar dober in da ga bo verjetno kupil tudi on. Nisem hotela prav nič reči, da je že bil čas, samo sem mu dala prav, da je lep. 

Kako hitro te lahko ena stvar od drugega pritegne, pa čeprav si ne vem, koliko prej že vedel, da potrebuješ novi žar, a vseeno si moral prej videti žar pri prijatelju in tako se potem ni bilo težko odločiti. Sedaj ga imamo tudi mi, končno!