Zjutraj sem si naredila zeleni čaj z mlekom in medom. Strogo se držim, da pustim zeleni čaj v vodi le tri minutke, saj če ga pustim dlje, se mi zdi, da ta zagreni.
Tako sem se ga nalila v svojo najljubšo skodelico in se usedla na balkon ter občudovala jutro ter opazovala okolico. Opazila sem, da so v sosednjem bloku postavili nov delovni oder, ki me je kar presenetil. Pravzaprav sploh vem ne, kdaj so ga sploh začeli postavljati, saj je bil delovni oder praktično že dokončno postavljen. Pomislila sem, da so ravno pravi čas ujeli vreme, saj je že tik ped zimo, in ravno je minil tisti dolgi teden z deževjem in vremenarji so govorili, da se bo obetalo lepo vreme. Pomislila sem, zakaj neki so sosedi postavili delovni oder in česa se bodo sploh lotili. V sosednji ulici se mi je zazdelo, da so že vsi uredili izolacijo, a vendar morda oni še niso. Tako sem pila čaj in opazovala, kako so se tiste bele rjuhe na delovnem odru premikale.
Ko je minilo že nekaj dni in sem ponovno sedela na balkonu ter se malček zamislila, sem zopet opazila, da je delovni oder še vedno postavljen. Naenkrat pa sem opazila, da je bil ta blok zelo bel. Res nisem bila več prepričana, kakšne barve je sploh bil v začetku. Ampak nekako se mi je zazdelo da bel sigurno ni bil, a vendar sem dvomila tudi o temu, da bi lahko bil tisti umazano bel in da je sedaj potreboval nekaj prenove in je zato ta belina toliko bolj poudarjena. Ko sem pogledala še ostale bloke v ulici, mi je bilo res popolnoma nenavadno, saj čisto noben blok ni bil popolnoma bel, a sem pomislila, da je morda lahko to trenutno nekakšna faza pri delu in obnavljanju fasade.
Tako sem si rekla, da bom še malo spremljala dogajanje v sosednjem bloku, ki je imelo postavljen delovni oder.