Pri poročilih sem slišal, da bomo imeli v šoli slovenski zajtrk. Lahko rečem samo to, da me to ni prav nič zanimalo. V bistvu sploh nisem točno vedel, kaj sodi v ta zajtrk. Tisti dan sem prišel v šolo prej in vsi so se pogovarjali o zajtrku. Drugače sem zelo rad hodil na malice, vedno sem bil lačen. Tako sem tudi sam čakal na ta zajtrk in upal, da se bom pošteno najedel. Ko smo na mizo dobili slovenski zajtrk, sem kar hitro ugotovil, da takšni zajtrk jaz jem doma skoraj vsak dan. Ne bom rekel, da ni bil dober, vendar moja mami naredi boljši slovenski zajtrk. Nekaj me je motilo, mislim pa, da je to bil okus meda. Zelo sem občutljiv na okus meda. Doma imam akacijev med. Enkrat je moja mami kupila drugi med in ga nisem hotel jesti. 

Tako me je v šoli smotil med. Ni mi bil dober. Ko sem šel kuharice vprašat, kakšni je to med, so mi znale povedati samo to, da je domač. To mi ni veliko pomenilo, hotel sem izvedeti kateri med je to. Ampak nisem. Tako se ta dan nisem kaj dosti najedel, ker mi med ni bil dober. Šel sem po kos kruha in ga praznega pojedel, spil mleko in pojedel jabolko. 

Zelo sem vesel, da ima šola dobro hrano, kajti velikokrat sem v šoli dlje časa in je najboljše zame, da imam naročeno kosilo. Naša šola ima res dobre obroke, le ta dan za slovenski zajtrk mi med ni bil všeč. Sedaj bom pozoren, ko bomo imeli v šoli za malico ponovno med, če bo istega okusa. Kakor se jaz spomnijam, smo že imeli med in me okus ni motil. To je moral biti posebni med, ki pa žal meni ni bil všeč. Še dobro, da je slovenski zajtrk enkrat na leto.