Ko se ti pokvarijo stare rolete je čas za nove

Vsaka hiša je po svoje lepa, če v njej živijo pridni ljudje in zanjo skrbno skrbijo. Zelo rad si pogledam hiše, za katere sam pravim, da imajo dušo, to pa zato, ker pri takšnih hišah vidim, kako zelo se ljudje trudijo. Pri nas so se pokvarile stare rolete in potrebno je bilo premisliti, kaj bomo sedaj naredili. 

Ali bomo dali kakšne nova senčila, ali bodo še naprej rolete?

Bil sem zbegan, ker so naše rolete bile še tiste stare, ampak so bile dobre, sedaj pa je trg poln novih modelov in materialov. Sam nisem človek, ki bi gledal, kaj je moderno, vedno sem rad delal po svoje, kar je meni bilo všeč, tako sem tudi tokrat izbral čisto drugačne rolete, kot so od mene pričakovali drugi. 

Z ženo sva bila ravno nasprotna mnenja, ker bi ona želela imeti te moderne žaluzije, jaz pa sem si želel ponovno rolete. Takšen pač sem. Kot sem že rekel, mene ne pritegne tisto, kar je trenutno popularno, raje izbiram, kar je meni všeč in verjamem, da bi lahko bila mogoče za nekaterega hiša lepša, če bi montiral moderne žaluzije, sam pa sem se odločil, da bodo na oknih dobre stare rolete, ker so mi te najlepše. 

Ko sem iskal rolete, so me tudi prodajalci hoteli prepričati, da bi bilo boljše, da vzamem žaluzije, ker se sedaj prodajajo le te. Mogoče bi še popustil, če ne bi rekel besed, kot so te, da se žaluzije sedaj prodajajo. Ne zanima me trenutni trend, ki bo čez nekaj let pozabljen, jaz si bom izbral rolete in vem, da je moja izbira prava, ker mi rolete dajejo videz domačnosti in topline. Vse te moderne žaluzije mi delujejo tako hladno. Dobro sem se odločil, moja okna imajo ponovno rolete in to nove in moderne. 

Končno sem dobila službo v znanem frizerskem salonu

Nisem mogla verjeti, da sem dobila povabilo na razgovor. Tako zelo sem si želela delati v znanem frizerskem salonu. Nekateri imajo željo, da odprejo svoj frizerski salon, jaz te želje nisem imela nikoli, vedno sem imela željo delati pri ljudeh, ki so že uspeli in se od njih učiti.

Ko sem končala šolanje, nisem imela veliko možnosti za delo, ker sem prihajala iz majhnega kraja in naši frizerski saloni so bili tisti tradicionalni, kjer ni bilo velike želje po izobraževanju, novostih. Tako sem premišljevala, kako bi jaz lahko delala v znanem frizerskem salonu, če pa so vsi preveč daleč od mojega doma. Da si nisem zaprla poti, sem vseeno poslala prošnje za delo in si rekla, da se bom potem ukvarjala s tem, če bom dobila kakšno možnost za delo.

Res sem dobila povabilo za razgovor v modernem frizerskem salonu. Komaj sem čakala dan, da grem in skušam pozitivno speljati razgovor. Trema je seveda bila prisotna, ker sem si želela dela pri njih. Na razgovor je prišel sam šef salona, tako da je trema bila še večja. Odkrito mi je povedal, da iščejo osebo, ki bo pri njih dlje časa, da si želijo ustvariti dober in sposoben tim. Iskali so novo osebo, ker jih je ena zapustila. Tako sem jaz dobila to možnost. 

Po razgovoru sem odšla domov in čakala na klic. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, ker nisem vedela, kaj iščejo, ali imam dovolj potrebnega znanja. Zazvonil je telefon in na drugi strani je bil šef, ki mi je povedal, da so se odločili zame in da sem dobrodošla pri njih. Tako se je moja zgodba v znanem frizerskem salonu tudi začela. 

Danes sem srečna, živim podnajemniško, uživam življenje na polno!

Dobra prijateljica ima sindrom karpalnega kanala in verjetno bo morala na operacijo

Ne dolgo nazaj, sem spoznala zelo prijazno gospo. Kmalu sva postali prijateljici. Imela je sindrom karpalnega kanala in čakala je, kaj bo zdravnik povedal.

Pred kratkim sva obujali spomine, kako se začne sindrom karpalnega kanala, kako se je počutila, katere težave je imela, kako dolgo je trajalo, preden je odšla k zdravniku … vse me je zanimalo, ker sem imela sum na sindrom karpalnega kanala tudi v družini.

Povedala mi je, da sedaj, ko gleda za nazaj, se spomni, da ji je zdravnik sindrom karpalnega kanala omenil že, ko je bila stara približno 20 let (sedaj se bliža 50- im). Takrat je imela čuden občutek, roka v zapestju ji je drevenela, potem pa je ta težava izginila in ni šla več k zdravniku. Pred 5- imi leti, pa so se težave pojavile v hujši obliki. Stvari so ji letele iz rok, mravljinci in bolečine v rokah ser niso nehale, najhuje je bilo ponoči, ko ni mogla spati. Cele noči je prebedela. Zato se je takrat odločila, da bo šla na operacijo. Najprej so ji operirali desno roko, čez pol leta pa še levo. Okrevanje je bilo kar dolgotrajno. Za vsako zapestje je bila 3 mesece na bolniškem dopustu, če se prav spomnim. Pravi, da se sindrom karpalnega kanala lahko ponovi oziroma se kar ponovi po treh do petih letih. Zato je srečna, da se njej še ni in že je potrkala po lesenem pultu, da se slučajno ne bi preveč hvalila. Povedala mi je, da so bolečine bile res neznosne. Koliko tablet je pojedla, da je lahko vsaj malo spala.

Vesela sem zanjo, da je sindrom karpalnega kanala odpravila vsaj začasno in upam, da je ena tistih redkih srečnic, ki se jim sindrom karpalnega kanala ne pojavi tako hitro nazaj. Saj ženska še ni tako stara, da bi morala ponovno na poseg in prestati še enkrat vse to. 

Ko je potrebna registracija plovil

Imeli smo jadrnico in mojega moža ni bilo dlje časa doma. Poklical me je in me prosil, da če bi lahko jaz naredila registracijo jadrnice, meni pa je bila registracija plovil čisto tuja. Ostala sem tiho in nekako po tihem rekla, da bom, a sem že vedela, da jaz nega ne bom uredila. On je nato pozabil, ker je mislil, da bom uredila jaz, pa nisem.

Ko se je vrnil domov, me je vprašal, kako je potekala registracija plovil in ali je bilo vse v redu. Enostavno nisem vedela, kako naj začnem, da nisem čisto nič uredila, ker sem vedela, da bo jezen, mogoče ne bi bil toliko jezen, če bi mu že prej povedala, da je zame registracija plovil čisto nekaj novega in da tega ne bom delala, tako bi lahko našel koga drugega, poklical prijatelja ali kogarkoli, da bi to uredil. Začela sem čisto počasi in vedel je, da nekaj tukaj ne štima. Bolj, ko me spraševal, kje imam papirje, bolj sem se jaz umikala tej temi. Joj, ta registracija plovil, mi je uničila dan, ko bi vsak prej povedala. Najboljše bi bilo, takoj po telefonu. Le zakaj sem čakala, da se je vrnil, ne vem, kaj sem sploh pričakovala.

Ko sem mu povedala, da sploh ne vem, kako registracija plovil poteka, ker nisem uredila nič, me je debelo pogledal. Enostavno ni verjel, mislil je, da se šalim. Potem pa sem mu še enkrat rekla, da res nisem nič uredila. Takrat pa je postal jezen, jaz pravim, da čisto opravičeno. Ker sem vedela, da sem jaz kriva, sem se mu opravičila, a sem videla, da ne pomaga. Takoj me je vprašal, kje so papirji, ker bi registracija plovil morala biti narejena že zdavnaj. Sam je še isti dan vse skupaj uredil. Super, da mu je uspelo, ker tako ni bil več jezen name.

Beseda kemoterapija zanima že petošolce

Ta teden mi je moj petošolček postavil zanimivo vprašanje. V šoli so namreč govorili o boleznih in o tem, kako jih zdravimo. Omenili so besedo kemoterapija, ki pa se je mojemu malčku, več kot očitno zasidrala v uho. Še preden je odložil šolsko torbo, je priletel v kuhinjo in me začel spraševati, kaj pomeni beseda kemoterapija ter ali je takšna oblika zdravljenja primerna za vse bolnike, ki trpijo za rakom. 

Začela sva torej na začetku. Najprej sem mu na najbolj razumljiv ter kratek način razložila, kaj sploh je kemoterapija. Na obrazu mu je pisalo, da ga ta tematika zelo zanima, kljub dejstvu, da gre za obliko zdravljenja določenih bolezni. Da bi bila pri razlagi čim bolj jasna, sem razlago podkrepila s konkretnim primerom. Povedala sem mu, da je soseda, ki živi v sosednji hiši pred kratkim izvedela, da boleha za boleznijo raka na pljučih. Seveda ga je ta novica nekoliko presenetila ter obenem razžalostila, saj je na sosedo resnično navezan. Povedala sem mu, da se je tudi ona odločila za obliko zdravljenja bolezni, ki ji pravimo kemoterapija, saj je to najučinkovitejša metoda za zdravljenje njene bolezni. Besedo kemoterapija po navadi povezujemo z nečim slabim, vendar ni vedno tako. Soseda ima s kemoterapijo zelo pozitivne izkušnje. Povedala mi je, da je na terapijah spoznala ogromno ljudi, ki so ji pomagali, da se z boleznijo lažje spopade. Njihova podpora pri zdravljenju s kemoterapijo ji je v veliko pomoč. 

O boleznih nihče ne govori prav rad. Bolezen že tako sama po sebi ne pomeni ničesar dobrega. No, čeprav tudi ljubezni pravimo bolezen, ni tako? Ni mi sicer preostalo drugega, kot da sinu na kratko obrazložim besedo kemoterapija. Nikoli se ne ve, kdaj se bo v življenju srečal s to besedo. Zanimivo pa je, da se otroci, ki obiskujejo peti razred že tako zgodaj pogovarjajo o tem, kaj pomeni beseda kemoterapija, se strinjate?

Rad opazujem plovila, ko se sprehajam po marini

Ker imam tako rad sprehod po marini, da opazujem različna plovila, sem se že enkrat vprašal, ali si mogoče želim imeti plovilo? Pa sem ugotovil, da nimam prav nobene želje, ker se zavedam, kako visok strošek je to in koliko časa je potrebnega. Enostavno imam samo rad ta pogled prosti marini, ta vonj morja in valove.

Ko sem premišljeval, katere morske kraje izbiram in kje se potem sprehajam, sem ugotovil, da vedno izberem kraj dopusta, kjer je v bližini marina. Tako lepo je videti plovila na morju, čisto drugače, kot pa samo morje. Večkrat si po večerji vzamem čas zase. Rad se sprehajam v tišini, čisto sam. Živim sam in sem navajen miru, pravzaprav bi me družba motila. Tako se lahko osredotočim samo nase in na sprehod. Nikoli ne bom na morju šel na sprehod v mesto, tega nimam rad. Rad grem v marino, kjer si privoščim kavico na terasi kakšne kavarne in zrem v plovila, ki so na morju. Včasih malo poklepetam z natakarjem, a ne vedno. Tudi natakarji hitro vidijo, če nekdo želi mir, posebej se to vidi pri meni. 

Ko popijem kavo, pa se sprehodim po pomolih, takrat gledam različna plovila in razmišljam. Kot da bi to potreboval, da se sprehajam in da mi misli begajo sem ter tja. Velikokrat dobim kakšno idejo, si naredim nove plane, načrte. Na morju sem vedno bolj srečen, dobim željo po ustvarjanju. Posebej mi je všeč, ko se plovila nagibajo sem ter tja. Rad pa tudi vidim, kakšna vsa plovila so na trgu. Včasih ne morem verjeti, ker so plovila že cela hiša. Resnično imajo nekateri ogromno denarja, da si lahko privoščijo kaj takšnega. Moram pa priznati, da jih ni malo, ko si takšna plovila tudi privoščijo. Sam si ne predstavljam, koliko denarja je potrebnega, da imaš lahko takšne jahte in jadrnice.

Zanimiva plovila si lahko ogledate na www.as-boats.si.

Prelepa foto knjiga kot darilo moji sestri

Spominjam se let, ko sem bila mlajša in je starejša sestra skrbela zame. Bila je res dobra do mene, vedno mi je stala ob strani, nikoli me ni pustila in ko mi je bilo kdaj treba pomagati, je bila vedno ob meni. Bližal se je njen rojstni dan in foto knjiga bo darilo od mene njej. Vedno sem ji kupovala nekaj drugega, kar sem pač mislila, da potrebuje, tokrat pa sem se odločila, da bi bila foto knjiga res lepo darilo za spomin. Sedaj je drugače, saj vsaka služi dovolj denarja, tako da so darila lahko res izvirna in to je res lepo, ko ti ni treba premišljevati, kaj boš nekomu kupil, kar potrebuje, ker si sam ne more, ker nima denarja.

Kar nekaj časa sem potrebovala, da je nastala foto knjiga za njen rojstni dan. Najprej sem morala najti vse slike, ki sem jih želela. Hotela sem poiskati vse slike, na katerih sva midve skupaj od malih nog. Potem sem zraven slike vedno nekaj zapisala. Na koncu pa sem morala vse te slike z besedilom poslati, da je nastala foto knjiga. Ker sem imela na razpolago različne velikosti, sem se odločila za nekaj srednjega, da je velika kot zvezek. Vse druge so mi bile premajhne, hotela sem lepe, velike slike. 

Na dan rojstnega dneva sem sem se k njej odpravila že zgodaj, da popijeva skupaj prvo jutranjo kavo in foto knjiga bo idealna priložnost, da bova imeli mir in jo bova lahko skupaj v miru pogledali. In res je bilo tako, foto knjiga je prebudila ogromno spominov, kako lepo nama je bilo. Ob knjigi sva se nasmejali in razjokali, kako je bila vesela knjige. Mislim, da sem ji do zdaj dala najlepše darilo. Če imate sestro ali, brata pomislite na takšno darilo, kot je foto knjiga, ker je lahko res prekrasno in velikega pomena.